Adi Smolar - Zaspan U Lublan

Pred oštarijo,
za picerijo
in ob Ljubljanci,
vsepovsod do zdaj sem jaz �e spal.
Na parkirišèu,
pri gledališèu,
na javnem skretu,
prav povsod na tla sem glavco djal,
ker sem bil zaspan.
In kar tam
hotu sem prièakat dan.

Na štacjonu,
pri štadijonu,
na Tromostovju,
vsepovsod do zdaj sem jaz �e spal.
V študentu,
pri parlamentu,
pa gor na gradu,
prav povsod na tla sem glavco djal,
ker sem bil zaspan.
In kar tam
hotu sem prièakat dan.

A so vedno me zbudili trezni
in me stran podili jezni:
"Marš izgini! Marš izgini! Marš izgin domu!"
Sem se branu, joku, stoku,
spraševal v totalnem šoku:
"Kva bi radi? Kva bi radi? Kva sem vam nardu?"
So me brcali, dvigvali, policijo so klicali. Kaj sem hotu? Kaj sem hotu? Spoku sem pa šu drugam.
Se pred njimi skril
in kar tam
se v klobèiè zvil,
pol pa spal, spal, spal, spal.

Na dvorišèu,
na stopnišèu,
al pa v ve�i,
vsepovsod do zdaj sem jaz �e spal.
Na betonu,
na kartonu,
na mehki travci,
prav na vse do zdaj sem glavco djal,
ker sem bil zaspan.
In kar tam
hotu sem prièakat dan.

A so vedno me zbudili trezni
in me stran podili jezni:
"Marš izgini! Marš izgini! Marš izgin domu!"
Sem se branu, joku, stoku,
spraševal v totalnem šoku:
"Kva bi radi? Kva bi radi? Kva sem vam nardu?"
So me brcali, dvigvali, policijo so klicali.
Kaj sem hotu? Kaj sem hotu? Spoku sem pa šu drugam.
Se pred njimi skril
in kar tam
se v klobèiè zvil,
pol pa spal, spal, spal, spal.
Pol pa spal, spal, spal, spal.